Magnús Sigurðsson
opnaši žessa bloggsķšu haustiš 2008 til aš koma hugšarefnum mķnum į framfęri įsamt žvķ a taka žįtt ķ dęguržrasi. Er fęddur 1960 ķ Reykjavķk, bjó į ęskuslóšunum Egilsstöšum til 1983, manndómsįrin į Djśpavogi til 2000, heimžrįr įrin ķ Reykjavķk til 2004, flutti aftur ķ Egilsstaši til aš lifa austfirska ęvintżriš. Lenti eins og fleiri landar mķnir į ęvintżralegan vergang ķ kreppunni og žriggja įra śtlegš ķ Noregi. Kominn aftur į landiš blįa.
Lauk išnmenntun sem mśrari og er aš mestu sjįlfmenntašur ķ myndlist. Starfsferillinn einkenndist af rekstri eigin fyrirtękja frį 1983 - 2011. Hef sķšan, eins og ęvinlega, starfaš viš įhugamįliš.
Žaš sem ég vildi sagt hafa;
Lķkar žér aš stjórnast af ótta? žér voru gefnir dómar svo žś lęršir aš gera žaš sama. Hver og einn žarf aš koma auga į hvaš hann dęmir ķ fari annarra. Vera mešvitašur um žį dóma og breyta žeim hluta sjįlfsins sem dęmir. Hugmyndir žķnar hafa mótast ķ gegnum įhorf į sjónvarp (sem er talin naušsynleg innręting ķ almannažįgu). Viš erum sķšan veršlaunuš meš afžreyingu svo viš rannsökum ekki veruleikan ķ kringum okkur. Mešvitaš haldiš fįvķsum meš žeirri vissu aš viš óttumst hiš óžekkta.
Viš viljum vera upplżst um višburši heimsins en erum fóšruš į įróšri. Žér var gefin von um breytingar meš lżšręšislegum kosningum. En sś von hrundi žegar žś uppgötvašir aš öllum flokkum er stżrt af sömu hendi. Žér var kennt af trśarbrögšum aš tilbišja guši utan sjįlfs žķn, įn žess aš gera žér grein fyrir aš žś hefur alltaf tilheyrt óendanlegri vitund alheimsins.
Žś hófst lķfsgęšakapphlaupiš vegna žess aš annar möguleiki var akki augljós. Viš erum žjįlfuš til aš verša neytendur meš stöšugu auglżsingaįreiti um merkjavörur stórfyrirtękjanna. Efnafręšiformślur eru į matsešli žķnum til aš gera žig mótękilegri. Žś varšst óįnęgšur meš stöšu žķna en var sagt "aš lifa ekki um efni fram".
Okkur var kennt aš gera lķtiš śr öšrum vegna žess aš žeir eru öšruvķsi. Sem gerir okkur aušsęrš žegar sérstašan sem viš teljum einkenna okkur veršur fyrir aškasti af sama toga. Žį er sama neikvęša hegšunin endurtekin vegna žess aš viš kunnum ekki annaš en aš lįta kringumstęšurnar stjórna gešinu. Ef žś vęrir ašeins fęr um aš skilja aš žaš er ekki til neitt gott eša slęmt ašeins skynjun hjartans fyrir žvķ hvaš er rétt.
Žś lést fortķšina įkvarša nśtķšina og hefur įhyggjur af framtķšinni. Jafnvel žó aš fortķš og framtķš séu ekki til, og žś hafir ašeins nśtķšina. Aš lifa augnablikiš er žaš eina sem žś fęrš um rįšiš. Žjóšarstolti var žér innrętt til aš einangra žig frį heiminum. Žś einungis takmarkar žig meš žvķ aš setja gęšastašla. Sannleikanum veršur aldrei svo aušveldlega fyrirkomiš ķ kassa.
Er furša aš okkur finnist viš vera rugluš og rįšvillt? Meš valdi hefur veriš unniš höršum höndum aš žvķ aš telja žér trś um aš žś hafir ekkert vald, enga stjórn. En žetta er allt sjónhverfing, eftir aš žś hefur einu sinni įttaš žig į hvaš žś bżrš yfir miklum mętti muntu aldrei aftur vinna gegn sjįlfum žér. Allt sem žś žarft aš gera er aš muna eftir žvķ hver žś ert, aš žś ert sama sįlin og fęddist fyrir öllum žessum įrum. Sama sįlin žó tķmi innręttra skilyrša hafi huliš skynjun žķna móšu. Eins og Bill Hicks sagši; "Žś ert ķmyndun žķn sjįlfs".
Svo hver viltu vera? Žitt er vališ svo byrjašu į aš trśa. Viš komum öll frį sama uppruna og erum eitt. Žś įttar žig į žessu žegar merkimišarnir sem žś gefur passa ekki lengur.
Žś varst fęddur frjįls og munt deyja frjįls. En muntu lifa frjįls? Vališ er žitt. Žś ert hinn óendanlegi möguleiki.